Поддерживать
www.wikidata.ru-ru.nina.az
Ne sleduet putat so slovackim i slavyanskim U etogo termina sushestvuyut i drugie znacheniya sm Slovenskij yazyk znacheniya Slove nskij yazy k samonazvanie slovenski jezik slɔˈʋeːnski ˈjɛ ːzik slovenscina slɔˈʋeːnʃtʃina indoevropejskij yazyk prinadlezhashij k zapadnoj vetvi yuzhnoslavyanskih yazykov Slovenskij yazyk naryadu s luzhickimi yavlyaetsya odnim iz slavyanskih yazykov sohranivshih dvojstvennoe chislo Slovenskij yazykSamonazvanie slovenski jezik slovenscinaStrany Sloveniya Avstriya Italiya Vengriya Horvatiya Germaniya SShA Kanada Argentina Avstraliya YuARReguliruyushaya organizaciya Slovenskaya akademiya nauk i iskusstvObshee chislo govoryashih 2 400 000 chel Status v bezopasnostiKlassifikaciyaKategoriya Yazyki EvraziiIndoevropejskie yazyki Slavyanskie yazykiYuzhnoslavyanskie yazykiZapadnaya gruppa dd dd Pismennost latinica slovenskij alfavit Yazykovye kodyGOST 7 75 97 slv 610ISO 639 1 slISO 639 2 slvISO 639 3 slvWALS sloEthnologue slvABS ASCL 3506IETF slGlottolog slov1268Vikipediya na etom yazyke Chislo govoryashih okolo 2 mln chelovek bolshinstvo kotoryh zhivyot v Slovenii Pismennost na osnove latinskogo alfavita gaevica O nazvaniiSamonazvanie slovenskogo yazyka kak i slovackogo oznachaet slavyanskij sr so st slav slovѣnsk V russkom yazyke slovenskij do XIX veka nazyvali krainskim krajnskim vindskim karniolskim karnijskim horutanskim horutansko slovenskim horutano slovenskim krajno slovenskim S konca XIX veka stalo preobladat nazvanie slovinskij zatem vytesnenno sovremennym slovenskij LingvogeografiyaSociolingvisticheskie svedeniya Sovremennyj slovenskij yazyk podrazdelyaetsya na sbornyj yazyk zborni jezik literaturnyj yazyk shkoly teatra i t p obshij ili knizhno razgovornyj yazyk splosno ali knjiznopogovorni jezik razgovorno literaturnyj variant ispolzuemyj glavnym obrazom v centralnoj Slovenii i voobshe v gorodah regionalnye razgovornye yazyki perehodyashie ot nego k dialektam Dialekty Osnovnaya statya Dialekty slovenskogo yazyka Gruppy dialektov Varianty Slovenskij yazyk delitsya na 48 dialektov kotorye obedinyayutsya v 7 grupp karintijskuyu primorskuyu rovtarskuyu gorenskuyu dolenskuyu shtirijskuyu i pannonskuyu Osobnyakom stoyat govory smeshannaya gruppa v gorode Kocheve i okrestnostyah kotorye ranee byli zaseleny nemcami Slovenskie literaturnye mikroyazyki Prekmursko slovenskij yazyk segodnya pochti vytesnennyj obsheliteraturnym yazykom no eshyo ispolzuemyj v Vengrii naprimer v gazete Porabje Rezyanskij yazyk v Italii rozajanski rozojanski jazek langac rozajanske rozojanske rumuninje po nas po nasin iz za lingvisticheskih i nelingvisticheskih faktorov obsheslovenskaya norma v Reze nikogda ne ispolzovalas rezyane pisali na svoih mestnyh govorah Rezyanskij dialekt do XVI veka byl chastyu koroshskoj gruppy Govoryat kak v Karintii zena vm zena vilazej vm pomlad stredi vm stirideset petardu vm petdeset gorica vm dvor carnjel vm rdec no posle nemeckoj i romanskoj re kolonizacii severo vostochnogo Friuli sohranilis kontakty tolko s samymi severnymi dialektami primorskoj gruppy Silnoe vliyanie romanskoj leksiki i sintaksisa tak dlya chisel ot 60 do 99 ispolzuetsya schyot dvadcatkami stirkrat dwisti nu deset chetyrezhdy dvadcat i desyat vm devetdeset Sm obstoyatelnoe issledovanie I A Boduena de Kurtene Rezya i rezyane opublikovannoe v tome 3 otdel 1 Slavyanskogo sbornika Pb 1876 str 223 371 PismennostOsnovnaya statya Slovenskij alfavit Bohorichica Za isklyucheniem nemnogih primerov ispolzovaniya glagolicy i kirillicy po slovenski pisali latinicej nedostatok kotoroj sostoyal v otsutstvii znakov dlya ʒ ʃ i tʃ to est dlya zvukov blizkih russkim zh sh i ch sootvetstvenno V raznoe vremya etu problemu reshali po raznomu So vremyon Reformacii do 1850 h preimushestvenno ispolzovalas tak nazyvaemaya bohorichica nazvannaya po imeni Adama Bohoricha ok 1520 1598 sistema s ispolzovaniem dvuh form latinskoj bukvy S v raznom zvukovom znachenii i oboznacheniem shipyashih bukvosochetaniyami s z ſ s z c sh zh ſh sh zh ch Nedostatok etoj sistemy nerazlichenie z s zh sh v nachale slova esli ono pishetsya s zaglavnoj bukvy u strochnyh bukv s ſ obshaya zaglavnaya S Odnim iz poslednih bohorichicej pisal poet France Preshern 1800 1849 Dajnchica MetelchicaV pervoj polovine XIX veka primenyalis po imeni Petra Dajnko 1787 1873 i metelchica po imeni angl 1779 1860 sistemy s zaimstvovaniem znakov dlya ʃ tʃ i ʒ iz kirillicy S serediny XIX veka i po nastoyashee vremya ispolzuetsya modificirovannyj sokrashennyj na dve bukvy C i Đ horvatskij alfavit Lyudevita Gaya gaevica Sovremennyj slovenskij alfavit soderzhit 25 sobstvenno bukv latinskie bez Q W X Y no s dobavlennymi C S Z i tri digrafa DZ LJ NJ kotorye po statusu v otlichie ot serbohorvatskogo yazyka ne priravnivayutsya k bukvam naprimer v krossvordah bukva zvuk MFA allo fonyA a a B b b p C c ts dz C c tʃ dʒ D d d t Dz dz ʤ ʧ E e e ɛ F f f G g g k H h x ɣ I i i J j j K k k g L l l w bukva zvuk MFA allo fonyLj lj ʎ M m m N n n ŋ Nj nj ɲ O o o ɔ P p p b R r r S s s z S s ʃ ʒ T t t d U u u V v v f Z z z s Z z ʒ ʃ IstoriyaIstoriyu slovenskogo yazyka mozhno razdelit na pyat periodov 1 VI VIII veka predystoriya slovenskogo yazyka predki slovencev govorili na praslavyanskom dialekte yuzhnoslavyanskogo tipa 2 IX X XI veka alpijskij slavyanskij obedinyavshij slovenskij kajkavskij i chastichno chakavskij dialekty v eto vremya proishodyat sleduyushie izmeneniya utrata y byti gt biti byt padenie reducirovannyh i proyasnenie ih v silnoj pozicii sokrashenie dolgogo akuta brata brata gt brata peredvizhki udareniya dusa gt dusa dusha utrata soglasnymi korrelyacii po tvyordosti myagkosti perehod dj gt j kradja gt kraja smena fleksii roditelnogo padezha muzhskogo roda prilagatelnyh s go na ga dobrogo gt dobroga gt dobrega utrata konechnogo t v tretem lice edinstvennogo i mnozhestvennogo chisla glagolov neset gt neset gt nese poyavlenie romanskih i germanskih zaimstvovanij v leksike 3 XII XIII veka nachalo sobstvenno slovenskoj istorii processy etogo perioda redukciya bezudarnyh glasnyh v predudarnom sloge peredvizhka cirkumfleksa na poslednij slog proso gt proso peredvizhka kratkogo akuta na odin slog blizhe k nachalu slova zvezda gt zvezda diftongizaciya e i o nachalo denazalizacii nosovyh glasnyh nachalo oformleniya tipov skloneniya sushestvitelnyh na osnove kategorii roda vytesnenie substantivnyh okonchanij adektivnymi v sklonenii neopredelyonnyh prilagatelnyh rasprostranenie fleksii m v 1 lice edinstvennogo chisla glagolov otpadenie st v 3 em lice ed ch atematicheskih glagolov nachalo utraty aorista i imperfekta prodolzhenie zaimstvovaniya romanizmov i germanizmov 4 XIV XVI veka period dialektizacii slovenskogo yazyka 5 XVII XIX XX veka formirovanie sovremennogo slovenskogo yazyka Samyj rannij izvestnyj primer opredelyonno slovenskogo dialekta v pismennom vide tak nazyvaemye Brizhinskie Frejzingenskie otryvki Brizinski spomeniki oni napisany mezhdu 972 i 1093 gg veroyatno blizhe k koncu etogo perioda v doline reki Myoll v Karintii Etot veroispovednyj tekst drevnejshij pismennyj pamyatnik slovenskogo yazyka napisan latinicej karolingskim minuskulom On yavlyaetsya odnoj iz drevnejshih sohranivshihsya slavyanskih rukopisej voobshe Formirovanie slovenskogo literaturnogo yazyka v XVI veke svyazyvaetsya s rabotoj reformatorov Primozha Trubara 1508 1586 Adama Bohoricha 1520 1598 i Yuriya Dalmatina 1547 1589 Togda segodnyashnyaya Sloveniya byla chastyu Svyashennoj Rimskoj imperii Avstrijskoj imperii i Avstro Vengrii v kotoryh nemeckij yazyk byl yazykom elity a po slovenski govorili tolko prostye lyudi Stranica Brizhinskih Frejzingenskih otryvkov Matiya Majer Pravila dlya razvitiya illirskogo narechiya V XVIII veke osnova literaturnogo yazyka smestilas s dolenskih nizhnih dolinnyh dialektov na sever k Lyublyane kotoraya nahoditsya v perehodnoj zone mezhdu dolenskimi i gorenskimi verhnimi gornymi dialektami Illirizm i panslavizm prinesli slova iz serbohorvatskogo cheshskogo i russkogo yazykov V 1850 h formirovanie slovenskogo literaturnogo yazyka zavershilos Osoboe vliyanie na razvitie literaturnogo yazyka okazal svoej literaturnoj deyatelnostyu katolicheskij episkop Antonij Martin Slomshek Mozhno skazat chto u segodnyashnego slovenskogo yazyka dolenskij konsonantizm i gorenskij vokalizm Lingvisticheskaya harakteristikaFonetika i fonologiya Glasnye Slovenskie glasnye Pod udareniem v slovenskom yazyke razlichaetsya 13 glasnyh fonem Podyom RyadPerednij Srednij Zadnijkratkie dolgie kratkie dolgie kratkie dolgieVerhnij i iː u uːSrednij eː oːSrednij ɛ ɛː e ɔ ɔːNizhnij a aː V bezudarnoj pozicii vstupaet tolko 6 glasnyh i ɛ e a ɔ u Soglasnye Soglasnye zvuki slovenskogo yazyka v skobkah dany allofony fonem Gubnye Peredneyazychnye Sredneyazychnye ZadneyazychnyeNosovye m n ɲ ŋ Vzryvnye p b t d k ɡ Affrikaty t s d z t ʃ d ʒ Frikativy f v s z ʃ ʒ x ɣ Approksimanty w j Bokovye l ʎ Drozhashie r V razgovornom slovenskom na meste literaturnyh palatalnyh ɲ i ʎ nj i lj na pisme proiznosyatsya zubnye n i l Ne vse lingvisty schitayut d ʒ samostoyatelnoj fonemoj Soglasnye regressivno assimiliruyutsya po gluhosti zvonkosti sladek ˈslaːdek sladkij sladka ˈslaːtka sladkaya glas ˈɡlaːs golos glasba ˈɡlaːzba muzyka Na konce slova zvonkie soglasnye oglushayutsya Zvuk l v konce slova i pered soglasnym perehodit v u stol stɔu stul molcati mɔu ˈt ʃaːti molchat Zvuk v perehodit v u v teh zhe poziciyah a v nachale seredine slova i v predloge v pered soglasnym v u nov nɔu vsak uˈsaːk vsyakij predvsem prɛduˈsɛm prezhde vsego v redu u ˈreːdu v poryadke Soglasnyj n assimiliruetsya po mestu obrazovaniya v ŋ pered zadneyazychnymi k g x angel ˈaːŋɡɛu angel Predlog k assimiliruetsya v x pered nachalnym k i v ɣ pered nachalnym g sleduyushego slova na pisme v oboih sluchayah ispolzuetsya bukva h Prosodiya Rasprostranenie dinamicheskogo i muzykalnogo tonicheskogo tipov udareniya v dialektah slovenskogo yazyka Ranee slovenskij yazyk harakterizovalsya muzykalnym udareniem po prezhnemu sohranyayushimsya v chasti dialektov V etoj sisteme razlichayutsya voshodyashij i nishodyashij tony obychno stoyashie na dolgih udarnyh glasnyh i er Pri transkripcii tonicheskogo udareniya na dolgom glasnom i er voshodyashij ton oboznachaetsya akutom a nishodyashij ton cirkumfleksom a na kratkom glasnom voshodyashij ton oboznachaetsya gravisom a nishodyashij ton dvojnym gravisom ȁ Zakrytye glasnye zapisyvayutsya pri pomoshi tochki pod bukvoj ẹ i ọ Morfologiya J Toporishich vydelyaet v slovenskom yazyke sleduyushie devyat chastej rechi imya sushestvitelnoe samostalnik imya prilagatelnoe pridevnik narechie prislov glagol glagol predikativ povedkovnik predlog predlog soyuz veznik chastica clenek mezhdometie medmet Imya sushestvitelnoe Osnovnaya statya Imya sushestvitelnoe v slovenskom yazyke Imya sushestvitelnoe v slovenskom yazyke izmenyaetsya po chislam i padezham a takzhe harakterizuetsya klassificiruyushej kategoriej roda Chisel tri edinstvennoe dvojstvennoe i mnozhestvennoe Otmechaetsya gruppa sushestvitelnyh singularia tantum imeyushih tolko edinstvennoe chislo i pluralia tantum imeyushih tolko mnozhestvennoe Padezhej shest imenitelnyj imenovalnik roditelnyj rodilnik datelnyj dajalnik vinitelnyj tozilnik mestnyj mestnik i tvoritelnyj orodnik Zvatelnaya forma utrachena Rodov tri muzhskoj zhenskij i srednij Sushestvitelnye muzhskogo roda v edinstvennom chisle razlichayutsya po odushevlyonnosti neodushevlyonnosti Sklonenie sushestvitelnyh zhenskogo roda na primere slov voda voda mati mat pesem pesnya stvar vesh Padezh i chislo I sklonenie II sklonenieImenitelnyj ed chisla voda mati pesem stvarRoditelnyj ed chisla vode matere pesmi stvariDatelnyj ed chisla vodi materi pesmi stvariVinitelnyj ed chisla vodo mater pesem stvarTvoritelnyj ed chisla vodo materjo pesmijo stvarjoMestnyj ed chisla vodi materi pesmi stvariIm vin dv chisla vode materi pesmi stvariDat tv dv chisla vodama materama pesmima stvaremaImenitelnyj mn chisla vode matere pesmi stvariRoditelnyj mn chisla voda mater pesmi stvariDatelnyj mn chisla vodam materem pesmim stvaremVinitelnyj mn chisla vode matere pesmi stvariTvoritelnyj mn chisla vodami materami pesmimi stvarmiMestnyj mn chisla vodah materah pesmih stvareh J Toporishich vydelyaet takzhe III sklonenie zhenskogo roda kuda otnosyatsya nesklonyaemye sushestvitelnye i IV sklonenie po kotoromu izmenyayutsya substantivirovannye prilagatelnye Sklonenie sushestvitelnyh srednego roda na primere slov leto god srce serdce ime imya dekle devushka drevo derevo Padezh i chislo I sklonenieImenitelnyj ed chisla leto srce ime dekle drevoRoditelnyj ed chisla leta srca imena dekleta drevesaDatelnyj ed chisla letu sŕcu imenu dekletu drevesuVinitelnyj ed chisla leto srce ime dekle drevoTvoritelnyj ed chisla letom sŕcem imenom dekletom drevesomMestnyj ed chisla letu sŕcu imenu dekletu drevesuIm vin dv chisla leti sŕci imeni dekleti drevesiDat tv dv chisla letoma sŕcema imenoma dekletoma drevesomaImenitelnyj mn chisla leta sŕca imena dekleta drevesaRoditelnyj mn chisla let sŕc imen deklet drevesDatelnyj mn chisla letom sŕcem imenom dekletom drevesomVinitelnyj mn chisla leta sŕca imena dekleta drevesaTvoritelnyj mn chisla leti sŕci imeni dekleti drevesiMestnyj mn chisla letih sŕcih imenih dekletih drevesihImya prilagatelnoe Sklonenie prilagatelnyh na primere slova nov novyj Padezh Muzhskoj rod Srednij rod Zhenskij rodImenitelnyj ed chisla nov novi novo novaRoditelnyj ed chisla novega noveDatelnyj ed chisla novemu noviVinitelnyj ed chisla neodush nov novi novo novoodush novegaTvoritelnyj ed chisla novim novoMestnyj ed chisla novem noviIm vin dv chisla nova noviDat tvor dv chisla novimaImenitelnyj mn chisla novi nova noveRoditelnyj mn chisla novihDatelnyj mn chisla novimVinitelnyj mn chisla nove nova noveTvoritelnyj mn chisla novimiMestnyj mn chisla novih Dlya kachestvennyh prilagatelnyh harakterny osobye sklonyaemye formy stepenej sravneniya prilagatelnye polozhitelnoj stepeni i obrazuemye ot nih prilagatelnye sravnitelnoj i prevoshodnoj stepenej Stepeni sravneniya obrazuyutsya morfologicheskim suffiksalnym i analiticheskim opisatelnym sposobami pri morfologicheskom sposobe sravnitelnaya stepen primernik komparativ prilagatelnyh obrazuetsya pri pomoshi suffiksov s j i ejs i okonchanij pribavlyaemyh k osnove polozhitelnoj stepeni mlad molodoj mlajsi hud zloj hujsi sladek sladkij slajsi kratek korotkij krajsi rad rajsi luchshe skoree ispolzuetsya kak predikativ tanek tonkij tanjsi majhen malenkij manjsi gŕd nekrasivyj gŕsi tŕd tvyordyj trsi sirok shirokij sirsi ljub lyubimyj ljubsi lep krasivyj lepsi dober horoshij boljsi dolg dlinnyj daljsi drag dorogoj drazji tih tihij tisji nizek nizkij nizji lahek lyogkij lazji velik bolshoj vecji visok vysokij visji blag blazji ustarevshie ili dialektnye formy kracji bolee korotkij mecji bolee myagkij starji starshij bolee staryj globocji bolee glubokij bogat bogatyj bogatejsi debel tolstyj debelejsi strahopeten truslivyj strahopetnejsi globok glubokij globokejsi srdit serdityj srditejsi hladen holodnyj hladnejsi krepek krepkij krepkejsi svetel svetlyj svetlejsi temen tyomnyj temnejsi mehek myagkij mehkejsi topel tyoplyj toplejsi gorek goryachij gorkejsi star staryj starejsi nov novyj novejsi i mnogie drugie pri analiticheskom sposobe sravnitelnaya stepen prilagatelnyh obrazuetsya sochetaniem polozhitelnoj stepeni prilagatelnogo so slovom bolj bolj slovenski bolee slovenskij Chislitelnoe Sklonenie chislitelnyh dva tri chetyre pyat Padezh Dva Tri Chetyre Pyat Muzhskoj rod Srednij i zhenskij rody Muzhskoj rod Srednij i zhenskij rody Muzhskoj rod Srednij i zhenskij rodyImenitelnyj dva dve trije tri stirje stiri petRoditelnyj dveh treh stirih petihDatelnyj dvema trem stirim petimVinitelnyj dva dve tri stiri petTvoritelnyj dvema tremi stirimi petimiMestoimenie Osnovnaya statya Mestoimenie v slovenskom yazyke Sklonenie lichnyh mestoimenij pervogo i vtorogo lic posle zapyatoj privedeny klitiki Padezh Pervoe lico Vtoroe licoYa My My vdvoyom Ty Vy Vy vdvoyomImenitelnyj jaz mi m me zh midva m medve zh ti vi m ve zh vidva m vedve zh Roditelnyj mene me nas nas naju naju tebe te vas vas vaju vajuDatelnyj meni mi nam nam nama nama tebi ti vam vam vama vamaVinitelnyj mene me nas nas naju naju tebe te vas vas vaju vajuTvoritelnyj menoj mano nami nama teboj tabo vami vamaMestnyj meni nas naju tebi vas vaju Sklonenie lichnyh mestoimenij tretego lica Padezh Edinstvennoe chislo Dvojstvennoe chislo Mnozhestvennoe chisloMuzhskoj rod Srednij rod Zhenskij rodImenitelnyj on ono ona onadva m onidve sr onidve zh oni m ona sr one zh Roditelnyj njega ga nje je njiju ju njih jih njih jihDatelnyj njemu mu njej jej njima jima njim jimVinitelnyj njega ga njo jo njiju ju njih jih njih jihTvoritelnyj njim njo njima njimiMestnyj njem njej njiju njihGlagol Vremena Sistema vremyon v slovenskom sostoit iz nastoyashego i budushego vremyon perfekta i plyuskvamperfekta Spryazhenie glagolov v nastoyashem vremeni na primere slov delati delat govoriti govorit imeti imet jesti est biti byt i ne biti ne byt Lico i chislo delati govoriti imeti jesti biti ne biti1 e lico ed chisla delam govorim imam jem sem nisem2 e lico ed chisla delas govoris imas jes si nisi3 e lico ed chisla dela govori ima je je ni1 e lico dv chisla delava govoriva imava jeva sva nisva2 e lico dv chisla delata govorita imata jesta sta nista3 e lico dv chisla delata govorita imata jesta sta nista1 e lico mn chisla delamo govorimo imamo jemo smo nismo2 e lico mn chisla delate govorite imate jeste ste niste3 e lico mn chisla delajo govorijo imajo jedo so niso Perfekt obrazuetsya slozhnym obrazom ego formy sostoyat iz l prichastiya i vspomogatelnogo glagola biti v forme nastoyashego vremeni Spryazhenie glagola delati delat v perfekte Lico i chislo Muzhskoj rod Zhenskij rod Srednij rod1 e lico ed ch sem delal sem delala sem delalo2 e lico ed ch si delal si delala si delalo3 e lico ed ch je delal je delala je delalo1 e lico dv ch sva delala sva delali sva delali2 e lico dv ch sta delala sta delali sta delali3 e lico dv ch sta delala sta delali sta delali1 e lico mn ch smo delali smo delale smo delala2 e lico mn ch ste delali ste delale ste delala3 e lico mn ch so delali so delale so delala Formy plyuskvamperfekta sostoyat iz l prichastiya i vspomogatelnogo glagola biti v forme perfekta Lico i chislo Muzhskoj rod Zhenskij rod Srednij rod1 e lico ed ch sem bil delal sem bila delala sem bilo delalo2 e lico ed ch si bil delal si bila delala si bilo delalo3 e lico ed ch je bil delal je bila delala je bilo delalo1 e lico dv ch sva bila delala sva bili delali sva bili delali2 e lico dv ch sta bila delala sta bili delali sta bili delali3 e lico dv ch sta bila delala sta bili delali sta bili delali1 e lico mn ch smo bili delali smo bile delale smo bila delala2 e lico mn ch ste bili delali ste bile delale ste bila delala3 e lico mn ch so bili delali so bile delale so bila delala Budushee ot glagolov kak sovershennogo tak i nesovershennogo vida obrazuetsya prisoedineniem k osobym formam vspomogatelnogo glagola biti l prichastiya osnovnogo glagola Lico i chislo Muzhskoj rod Zhenskij rod Srednij rod1 e lico ed ch bom delal bom delala bom delalo2 e lico ed ch bos delal bos delala bos delalo3 e lico ed ch bo delal bo delala bo delalo1 e lico dv ch bova delala bova delali bova delali2 e lico dv ch bosta delala bosta delali bosta delali3 e lico dv ch bosta delala bosta delali bosta delali1 e lico mn ch bomo delali bomo delale bomo delala2 e lico mn ch boste delali boste delale boste delala3 e lico mn ch bodo delali bodo delale bodo delalaNakloneniya V slovenskom yazyke tri nakloneniya izyavitelnoe soslagatelnoe i povelitelnoe Sintaksis Poryadok slov svobodnyj bazovym yavlyaetsya poryadok SVO subject verb object Leksika K naibolee rannim zaimstvovaniyam v slovenskoj leksike otnosyatsya romanizmy nachavshie pronikat v slovenskij yazyk s momenta zaseleniya Slovenii slavyanami i prodolzhivshie v Srednie veka V pervuyu ochered eto toponimy lat Capris Caprae gt Koper lat Sontius gt Soca Krome togo eto takie slova kak jambor machta lt lat arbor derevo golida podojnik lt vulg lat galeda hlace shtany lt sredn lat calcae fant paren lt ital fante V slovarnom sostave slovenskogo prisutstvuet bolshoe kolichestvo germanizmov kotorye zaimstvovalis s VIII po XIX veka flinta ruzhyo lt nem Flinte gmajna obshina lt sr v nem gemeine krompir kartofel lt nem Grundbirne Cherez nemeckoe posredstvo pronikala takzhe leksika latinskogo i grecheskogo proishozhdeniya kloster monastyr skrinja sunduk spital bolnica Istoriya izucheniyaOsnovnaya statya Slovenistika Osnovnaya sistematicheskaya nauchno issledovatelskaya rabota po raznym problemam funkcionirovaniya slovenskogo yazyka vedetsya v Institute slovenskogo yazyka im Frana Ramovsha Slovenskoj akademii nauk i iskusstv sozdannom v 1945 godu s celyu sbora yazykovogo materiala i podgotovki slovarej i atlasov napisaniya opisatelnoj i istoricheskoj grammatiki fonoteki dialektnogo materiala V Institute k nastoyashemu vremeni sozdany osnovnye slovari slovenskogo yazyka slovar sovremennogo literaturnogo slovenskogo yazyka Slovar slovenskega knjiznega jezika v 5 tomah Ljubljana 1970 1991 elektronnaya versiya http bos zrc sazu si sskj html orfograficheskij slovar bolee 130 000 slov Slovenski pravopis Ljubljana ZRC SAZU 2001 1500 str elektronnaya versiya http bos zrc sazu si sp2001 html etimologicheskie slovari F Bezlaj Etimoloski slovar slovenskega jezika 1 5 Ljubljana 1976 2007 M Snoj Slovenski etimoloski slovar Ljubljana ZRC SAZU 1997 2003 2009 poslednee izdanie rasshirennoe i dopolnennoe soderzhit etimologii bolee chem 30 000 slovenskih slov slovenskij frazeologicheskij slovar J Keber Slovar slovenskih frazemov Ljubljana ZRC SAZU 2011 pervyj vypusk slovenskogo lingvisticheskogo atlasa Slovenski lingvisticni atlas 1 Clovek telo bolezni druzina Ur J Skofic Ljubljana ZRC SAZU 2011 Sozdany dva yazykovyh korpusa Nova beseda http bos zrc sazu si nova beseda html i Gigafida Naibolee avtoritetnaya opisatelnaya grammatika slovenskogo yazyka napisana Jozhe Toporishichem Joze Toporisic Slovenska slovnica 4 prenovljena in razsirjena izdaja Maribor Obzorja 2004 923 str ilustr ISBN 961 230 171 9 PrimechaniyaBezlaj F Etimoloski slovar slovenskega jezika Ljubljana Mladinska knjiga 1995 T III S 265 ISBN 86 11 14125 3 Dulichenko A D Slovenskij yazyk Yazyki mira Slavyanskie yazyki M Academia 2005 S 198 199 ISBN 5 87444 216 2 Dulichenko A D Slovenskij yazyk Yazyki mira Slavyanskie yazyki M Academia 2005 S 199 ISBN 5 87444 216 2 Toporisic J Slovenska slovnica Maribor Zalozba obzorja 2000 S 23 ISBN 961 230 171 9 Dulichenko A D Slovenskij yazyk Yazyki mira Slavyanskie yazyki M Academia 2005 S 203 205 ISBN 5 87444 216 2 Dulichenko A D Slovenskij yazyk Yazyki mira Slavyanskie yazyki M Academia 2005 S 206 ISBN 5 87444 216 2 Toporisic J Slovenska slovnica Maribor Zalozba obzorja 2000 S 71 ISBN 961 230 171 9 Dulichenko A D Slovenskij yazyk Yazyki mira Slavyanskie yazyki M Academia 2005 S 209 ISBN 5 87444 216 2 Priestly T M S Slovene The Slavonic Languages Comrie B Corbett G London New York Routledge 1993 P 394 Dulichenko A D Slovenskij yazyk Yazyki mira Slavyanskie yazyki M Academia 2005 S 207 ISBN 5 87444 216 2 Toporisic J Slovenska slovnica Maribor Zalozba obzorja 2000 S 85 ISBN 961 230 171 9 Toporisic J Slovenska slovnica Maribor Zalozba obzorja 2000 S 75 76 ISBN 961 230 171 9 Lencek R L The structure and history of the Slovene language Columbus Slavica 1982 P 141 ISBN 0 89357 099 0 Ponovne objave clankov s kartami za Slovenski lingvisticni atlas do leta 2008 Osnovna karta sloven sloven Dialektoloska sekcija 2016 8 noyabrya 2020 goda Data obrasheniya 22 marta 2017 Dulichenko A D Slovenskij yazyk Yazyki mira Slavyanskie yazyki M Academia 2005 S 207 208 ISBN 5 87444 216 2 Toporisic J Slovenska slovnica Maribor Zalozba obzorja 2000 S 255 ISBN 961 230 171 9 Dulichenko A D Slovenskij yazyk Yazyki mira Slavyanskie yazyki M Academia 2005 S 211 212 ISBN 5 87444 216 2 Dulichenko A D Slovenskij yazyk Yazyki mira Slavyanskie yazyki M Academia 2005 S 220 ISBN 5 87444 216 2 Toporisic J Slovenska slovnica Maribor Zalozba obzorja 2000 S 296 ISBN 961 230 171 9 Dulichenko A D Slovenskij yazyk Yazyki mira Slavyanskie yazyki M Academia 2005 S 222 ISBN 5 87444 216 2 Dulichenko A D Slovenskij yazyk Yazyki mira Slavyanskie yazyki M Academia 2005 S 223 ISBN 5 87444 216 2 Toporisic J Slovenska slovnica Maribor Zalozba obzorja 2000 S 325 326 ISBN 961 230 171 9 Dulichenko A D Slovenskij yazyk Yazyki mira Slavyanskie yazyki M Academia 2005 S 224 ISBN 5 87444 216 2 Dulichenko A D Slovenskij yazyk Yazyki mira Slavyanskie yazyki M Academia 2005 S 214 ISBN 5 87444 216 2 Dulichenko A D Slovenskij yazyk Yazyki mira Slavyanskie yazyki M Academia 2005 S 225 ISBN 5 87444 216 2 Dulichenko A D Slovenskij yazyk Yazyki mira Slavyanskie yazyki M Academia 2005 S 214 225 226 ISBN 5 87444 216 2 Dulichenko A D Slovenskij yazyk Yazyki mira Slavyanskie yazyki M Academia 2005 S 227 ISBN 5 87444 216 2 Dulichenko A D Slovenskij yazyk Yazyki mira Slavyanskie yazyki M Academia 2005 S 229 ISBN 5 87444 216 2 LiteraturaDulichenko A D Slovenskij yazyk Yazyki mira Slavyanskie yazyki M Academia 2005 S 198 233 ISBN 5 87444 216 2 Slovinskij yazyk Enciklopedicheskij slovar Brokgauza i Efrona v 86 t 82 t i 4 dop SPb 1890 1907 SsylkiRazdel Vikipedii na slovenskom yazykeV Vikislovare spisok slov slovenskogo yazyka soderzhitsya v kategorii Slovenskij yazyk Podborka slovenskih slovarej Kondrashov N A Slovenskij yazyk Russko slovenskie lozhnye druzya perevodchika
Вершина